1. Računalnik še vedno uporablja klasični HDD disk
Klasični trdi disk (HDD) bere podatke z vrtečega se krožnika, SSD pa jih zapisuje v pomnilniške čipe brez gibljivih delov. Razlika je najbolj opazna prav pri zagonu sistema in odpiranju programov.
Če Windows potrebuje več minut do namizja in se programi odpirajo počasi, je disk pogosto prvi osumljenec. Zamenjava s SSD diskom je pri starejših napravah običajno najbolj opazna izboljšava – več o tem v opisu SSD nadgradnje.
2. Premalo delovnega pomnilnika RAM
Ko hkrati odprete več programov in deset zavihkov brskalnika, mora sistem z vsemi opravili žonglirati v razpoložljivem pomnilniku. Ko RAM-a zmanjka, začne Windows podatke začasno zapisovati na disk – to pa je bistveno počasnejše od dela v pomnilniku.
Za osnovno delo, kot so brskanje, e-pošta in pisarniški dokumenti, je 8 GB pomnilnika pogosto dovolj. Pri zahtevnejšem večopravilnosti, urejanju slik ali poslovnih programih je lahko 16 GB ali več bolj smiselno. Kaj je prav za vas, je odvisno od tega, kako računalnik dejansko uporabljate.
3. Disk je skoraj poln
Windows za svoje delovanje potrebuje prost disk – za posodobitve, začasne datoteke in navidezni pomnilnik. Ko je disk zapolnjen do zadnjih gigabajtov, postane delo opazno bolj okorno, tudi če je strojna oprema sicer zdrava.
Pomaga že preprosta higiena: odstranite neuporabljene programe, očistite mapo s prenosi in večje datoteke, ki jih ne potrebujete več, premaknite na zunanji disk ali v oblak. Neznanih sistemskih datotek pa ne brišite na slepo – nekatere so nujne za delovanje sistema.
4. Preveč programov se zažene skupaj z Windows
Veliko programov se ob namestitvi tiho doda na seznam zagona in ob vsakem vklopu računalnika porabi del zmogljivosti, še preden začnete delati. Vsak tak program podaljša čas do uporabnega namizja in ostane aktiven v ozadju.
V Windows lahko preverite, kaj se zažene skupaj s sistemom, in izklopite stvari, ki jih ne potrebujete vsak dan. Programov ni treba odstraniti – dovolj je, da jih izključite iz samodejnega zagona in jih poženete ročno, ko jih potrebujete.
5. Računalnik se pregreva
Prah v hladilnem sistemu in stara termalna pasta s časom poslabšata hlajenje. Ko se procesor preveč segreje, samodejno zniža hitrost delovanja – zato je računalnik po nekaj minutah uporabe počasnejši kot na začetku.
Pozorni bodite na glasen ventilator, vroče ohišje in nepričakovane izklope. Pri prenosnikih pogosto pomaga čiščenje in menjava termalne paste, pri namiznih računalnikih pa predvsem odstranitev prahu iz ohišja.
6. Windows ali gonilniki niso pravilno posodobljeni
Zastareli ali napačni gonilniki lahko povzročijo zatikanja, zamrznitve in počasen odziv, tudi kadar strojna oprema ni kriva. Podobno lahko dolgoletni sistem, poln ostankov starih namestitev, postane okoren, čeprav posamezni deli še delujejo.
Najprej je smiselno preveriti posodobitve sistema in gonilnikov. Če težave ostanejo, je pri močno obremenjenem sistemu včasih najboljša pot čista namestitev Windows.
7. Virusi ali neželeni programi
Zlonamerna programska oprema pogosto deluje v ozadju in krade zmogljivost, ne da bi se očitno razkrila. Sumljivi znaki so pojavna okna, preusmerjanje brskalnika na neznane strani, programi, ki se nameščajo sami, in nepojasnjeno visoka obremenitev diska ali procesorja.
Če opazite takšno vedenje, je smiselno opraviti pregled in po potrebi odstranitev virusov.
8. Disk ima napake ali se približuje okvari
Disk, ki se približuje okvari, se pogosto najavi z zamrznitvami, počasnim odpiranjem datotek, napakami pri kopiranju ali – pri klasičnih diskih – nenavadnimi zvoki. Včasih sistem ne zažene ali se datoteke prikažejo poškodovane.
V tem primeru s pomembnimi podatki ne preizkušajte sreče: najprej poskrbite za varnostno kopijo. Če se disk ne prepozna več, je na vrsti reševanje podatkov.
9. Procesor ali druga strojna oprema je za današnje potrebe preslaba
Nekatere naprave so preprosto predaleč od zahtev današnjih programov. Star procesor, omejene možnosti nadgradnje pomnilnika in počasen disk pomenijo, da računalnik težko doseže udobno hitrost, ne glede na optimizacijo.
V tem primeru je smiselno najprej ugotoviti, kaj je mogoče nadgraditi in kdaj je bolj racionalna menjava naprave. Dobra diagnoza pove, koliko smisla ima vlaganje v star računalnik.
10. V ozadju je več manjših težav hkrati
V praksi je počasen računalnik redko posledica ene same težave. Pogosteje se nabere več manjših: poln disk, nekaj zagonskih programov, prah v hladilniku in sistem, ki že leta ni bil očiščen.
Zato je ob pregledu pomembno pogledati celoto. Posamezen ukrep morda ne bo naredil vidne razlike – več manjših skupaj pa napravi pogosto vrne svežino.
Se počasnega računalnika splača popraviti?
V večini primerov ja. Nadgradnja diska, dodaten pomnilnik, čiščenje in urejen sistem lahko podaljšajo življenjsko dobo naprave za več let – pogosto bistveno ceneje kot nakup nove.
Pri zelo starih napravah z omejenimi možnostmi nadgradnje vlaganje ni vedno smiselno. Zato je najbolj pomembno, da najprej ugotovimo dejanski vzrok – šele nato se je smiselno odločati o nadgradnji ali nakupu.
Ne veste, kaj upočasnjuje računalnik?
Če ne veste, zakaj je računalnik postal počasen, opravimo diagnostiko, poiščemo vzrok in predlagamo najbolj smiselno rešitev.